Kaj dogaja?

Martin Koželj slikovito opisal extremno preizkušnjo na Vršič z PONY-jem

RED BULL GONI PONY z vidika Martina...

"Letos sem na koledar tekem dodal še eno od red bullovih tekem, ki slovijo po ekstremnih prireditvah. Poleg planiške letalnice (red bull 400) in ostalih skakalnic katere obiskujem, sem se opogumil za nastop na Goni Pony 2. Dogodek zajema dve slovenski klasiki, Vršič in najbolj neprimerno kolo za tak vzpon in sicer Pony. Kolo sem dobil od prijatelja, saj so cene rebljenih pred tekmo rastle v nebo ali pa jih sploh ni bilo več. Pony sva za dirko s prijateljem ojačala z zgornjo prečko, saj so od lanskoletne izvedbe krožile govorice, da pony marsikoga ni zdržal.
V Kranjski Gori sem se znajdel v retro stilu iz časev hipijev in kasneje disko trenirk, obkrožen s preko 600 ponijev, različnih barv in izvedb. Vsi pa so seveda morali opraviti tehnični pregled. Pred samim štartom na Vršič sem se udeležil tudi parade Ponyev po Kranjski Gori. Parada je izgledala kot mešanica parade starodobnikov in maškarade. Nekateri so nastopali v tematskih skupinah. Najbolj sem si zapomnil vaterpoliste na ponijih, kateri so si med vožnjo v paradi podajali žogo. Zanimivi so bili tudi ponijaši iz Ribnice oprtani s suho robo... Skratka idej ni primanjkovalo."

"Ko se je pribljiževala ura štarta, je bilo počasi treba čim bolj naprej, da ne bi bilo težav v gneči in da poskušam držati stik prvih čim dlje, kolikor bo le možno. Spremni avto stari hrošč, ki je narekoval zaprto vožnjo prvi kilometer je vozila simpatična gospodična močnejše postave oblečena v pionirko. Z dodajenjem plina je pričarala zvok in vonj starih dizlov ter s tem popestrila trenutek ujet v prejšno stoletje. Obujanje spominov starejših in živčno zvončklanje se je zaključilo z štartom. Ob cesti je trla množica gledalcev kot da bi bila kakšna od gorskih etap Toura. Na redkokateri rekreativno-amaterski prireditvi sem/smo bil deležen take pozornosti s strani gledalcev. Od hotela Lek dalje se je hitro začela izoblikovati skupinica najbolj zagrizenih in željnih dobrega rezultata. Prav vsak je poskušal izkoriščati nekaj zaveterja dokler smo pedala vrteli z obrati kot centrifuga. Po prvem klančku sem se zavedal, da bo zadosti že, če bom uspel obračati pedala, če se le da do vrha. Ker je prenos tako težak sem nekajkrat za trenutek stopil dol, v zameno naredil nekaj urnih korakov, da so si noge malo odpočile, predvsem pa križ. Šlo bi tudi brez tega, vendar bi potem moral uvesti še nekaj dodatnih srpentin. Skozi ta križev pot so nas na vsaj na treh mestih pričakala lepa dekleta oblečena v medicinske sestre. Spretno so podajale napitke in nas dodatno bodrile. Kot sem že dejal je bilo gledalcev res veliko. Bliže smo bili cilju, več jih je bilo. Na zadnjem ovinku je bilo navijanje in vzpodbuda tako močna, da nihče ni stopil s kolesa. Vsi smo gonili do cilja in iztiskali zadnje atome moči, vendar brez cik-cak vožnje na koncu ni šlo več nikomur. Skozi cilj sem pripeljal kot 13. Uvrščeni s časom 52 min. Sledilo je olajšanje in zadovoljstvo nad premaganim naporom. Skupinskega spusta se nisem udeležil, saj je začelo deževati in postalo precej hladno. Nekje na sredini spusta mi je odtrgalo predno zavorno čeljust. Od tod dalje sem moral previdno ravnati s torpedom in ga hladiti v pripravljenih bazenčkih. Na konc sem varno prispel do Kranjske Gore, kakor tudi Pony, ki je prav tako preživel!"

"Red bull Goni Pony je na prvi videz za marsikoga hipijevska parada, ki pa se sprevrže v pravo red bullovo brutalno preizkušnjo. Dogodek se mi je prikupil kljub muhastemu vremenu in se ga želim udeležeti tudi naslednje leto."

Rezultate si lahko ogledate na spodnji povezavi: http://freemedia.si/vsebine/RBGoniPony/GoniPonyRezultati_2016.pdf

Gallery